Nova analiza DNK razkriva, da je imel Hitler redko genetsko motnjo

Nacistični voditelj Adolf Hitler je po najnovejših znanstvenih ugotovitvah trpel za Kallmannovim sindromom, redko genetsko motnjo, ki zavira normalen potek pubertete in lahko povzroči nerazvitost spolnih organov.

Kot piše The Independent, je raziskovalcem uspelo sestaviti njegov genetski profil iz vzorca krvave tkanine, ki jo je ameriški polkovnik po koncu vojne izrezal s kavča, na katerem si je Hitler leta 1945 vzel življenje. Analiza je pokazala, da bi imel nacistični voditelj lahko težave pri vzpostavljanju spolnih odnosov, njegova genetska zasnova pa nakazuje celo možnost, da naj bi imel "mikropenis".

Raziskavo je vodila priznana britanska znanstvenica s področja genetike Turi King, znana po identifikaciji posmrtnih ostankov angleškega kralja Riharda III. Kot je povedala za The Independent, je oklevala, ali naj se projekta sploh loti.

"Zelo sem razmišljala, ali je to sploh primerno. A če tega ne bi opravili mi, bi to prej ali slej naredil nekdo drug. Želeli smo zagotoviti, da bo raziskava opravljena natančno in odgovorno. Če bi Hitler sam videl svoje genske rezultate, bi verjetno sam sebe poslal v plinsko celico," kje dejala.

Dokumentarni film, ki bo predvajan na britanski televiziji, razkriva še druge zanimive povezave med Hitlerjevo genetiko in njegovim življenjem. Zgodovinar Alex J. Kay z Univerze v Potsdamu je pojasnil, da bi lahko biološke posebnosti pomagale razumeti njegovo "skoraj popolno predanost politiki".

"Drugi nacisti na visokih položajih so imeli družine, žene, celo ljubice. Hitler je bil edini, ki tega ni imel. Menim, da se je lahko samo pod njegovim vodstvom nacistično gibanje povzpelo oblast," je povedal za The Independent.

Analiza DNK pa je prav tako končala dolgoletna ugibanja, da bi bil Hitler nezakonski potomec judovskega dedka. Znanstveniki takšne povezave niso našli, so pa ugotovili, da je njegov genski zapis mogoče povezati tudi z različnimi nevrološkimi stanji.

Rezultati namreč kažejo, da je bil Hitler med posamezniki, ki imajo največ možnosti za razvoj avtizma, bipolarne motnje ali shizofrenije, čeprav ni jasno, ali je katero od navedenih stanj sploh imel.

Alex Tsompanidis z Univerze v Cambridgeu je dejal, da so njegove genetske posebnosti morda vplivale na njegovo osebnost in razmišljanje, vendar je opozoril, da jih ne moremo enačiti z vedenjem.

"Ne moremo postaviti diagnoze, lahko pa sklepamo, da mu biologija ni bila v naklonjena," je dejal. Psiholog Simon Baron-Cohen pa je za The Independent posvaril pred nevarnostjo, da bi se lahko rezultati raziskave zlorabili za stigmatizacijo ljudi z nevrološkimi motnjami.

"Vedenje nikoli ni izključno genetsko pogojeno. Večina ljudi z avtizmom, bipolarno motnjo ali drugimi podobnimi stanji ni nasilnih – ravno nasprotno," je poudaril.